Notranji dialog in stanje jaza Igra zrcala

Delavnica je bila zasnovana tako, da je bil teoretični del nekoliko krajši, saj so se je udeležili interesenti različnih psihoterapevtskih šol in usmeritev, ter s poudarkom na izkustvenem delu in z ovrednotenjem izkustva.

Kot predvsem transakcijsko-analitično orientiran psihoterapevt naj predstavim teoretični okvir delavnice predvsem z vidika konceptualnega modela osebnosti.

Osebnost si tako lahko predstavljamo kot strukturirano iz treh celot-ego stanj, ki jih konceptualni model na strukturalni ravni opredeljuje kot celoto.
Starš

V tem stanju jaza je zajet del disfunkcionalnega oziroma tisti patološki del osebnosti, ki ga predstavljajo introjekti za osebo pomembnih avtoritet iz preteklosti, katerih potencialna energetska aktivacija in vedenjska remanifestacija ima značilnosti ene od treh Ne-OK vedenjskih pozicij.
(Jaz ne OK - Ti OK, Jaz OK - Ti ne OK ali Jaz ne-OK - Ti ne OK)

Z vidika vedenja gre za eno od neavtonomnih in neavtentičnih vrst vedenja, ki imajo poudarjen značaj povzemanja oziroma imitacije vrednot, stališč, mišljenja, čustvovanja in vedenja internaliziranih avtoritet.
Introjekti Starša so v tem modelu še "neprežvečeni" oziroma pretežno neintegrirani v strukture ego stanja Odraslega. Odrasli predstavlja v modelu potencial za adekvatne homeostatične uravnave notranjih mišljenjskih, čustvenih in vedenjskih procesov in zahtev oziroma možnosti okolja.
Odrasli

To stanje jaza predstavlja neopsihične zmogljivosti ega oziroma del osebnosti, ki je neobhoden za preživetje in razvoj posameznika.
Z ego stanjem Odraslega lahko procesiramo dogajanje v ostalih dveh ego-stanjih in realne procese ter dogajanje v okolju na način, da pri tem uporabljamo aktualne osebnostne potenciale.
Gre za številne čustvene, kognitivne, vedenjske in vrednostne sposobnosti, ki jih ima posameznik za avtonomno delovanje pri zagotavljanju svoje intrapsihične in socialno-bivanjske homeostaze.
Ob prepoznavanju aktivnosti tega ego-stanja ni mogoče ugotoviti "imitativnega" značaja manifestacij Starša niti regresivno fiksiranih manifestacij Otroka. V odnosu do Otroka je tako možna le regresija v funkcijah krepitve aktualnih ego potencialov .

Oseba v aktivnem Odraslem tako pri uporabi diagnostični postopkov prepoznavanja ego stanj izkazuje in daje vtis avtonomnosti ter razvojni stopnji in starosti primerne aktivnosti.
V vedenjskih oziroma opazujočih manifestacijah Odraslega so tako vse komponente funkcionalnega modela (Kontrolirajoči Starš, Negujoči Starš, Odrasli, Svobodni Otrok, Prilagojeni Otrok) z vidika homeostatičnih potencialov neobhodne za celovito in učinkovito socialno delovanje osebe.
Otrok

Predstavlja tisti segment psihopatologije, ki ga predstavljajo fiksacije oziroma skriptne odločitve osebe. Gre za polje "jaz" v osebnosti in ne vključuje introjektnih vsebin avtoritet.
V funkcionalnih manifestacijah tega ego stanja je razpoznavna regresija. Klientovo vedenje čustvovanje in mišljenje ima značaj zgodnejših razvojnih stopenj in starosti .

Grafični prikaz konceptualnega modela osebnosti:

Praktični del: "Igra zrcala"

Klinični postopek ima cilj, da klientu olajša intrapsihični dialog in delno integracijo fiksiranih vsebin v Otroku z izbranimi potenciali v njegovem ego stanju Odraslega. V širšem smislu gre za eno od tehnik Re-childinga, v katerem aktiviramo zgodnja ego-stanja otroka in ponudimo možnosti za vpliv na zgodnje strukture osebnosti v "polju jaz" na način, da vzpostavlja klient dialog s potenciali dobro integriranih osebnostnih kapacitet Odraslega.

V primeru naše vaje so imeli udeleženci možnosti vzpostavitve dialoga med aktualnim integriranim negujočim Staršem in prilagojenim Otrokom.
Ker sem postopek v vaji v pomembni meri razvil sam, ga ob tej priložnosti opisujem in dovoljujem njegovo uporabo kolegom psihoterapevtom le pod pogojem, da pri njegovi uporabi navedejo moje avtorstvo.

Klient se udobno namesti na stolu, povabimo ga, da zapre oči in umiri svoje dihanje tako, da je globoko in enakomerno. Če kateri od klientov ne želi zapreti oči, ga ne silimo.

Navodila klientu - osnovni opisi:

1. Predstavljajte si, da stojite pred velikim, lepim ogledalom, v katerem lahko vidite sebe v celoti takšnega, kot ste danes.

2. Sedaj si predstavljajte ob svoji podobi v ogledalu še sebe, ko ste bili stari do 7 let, kako stojite ob svoji podobi, kakršni ste danes.

3. Kakšni ste bili? Kako ste bili oblečeni, kakšen je vaš izraz na obrazu? Kakšnega razpoloženja se zavedate pri sebi kot otroku v ogledalu?

4. V mislih stopite iz ogledala in v njem pustite le podobo sebe kot otroka. Opazujte jo in namenite ji svojo pozornost.

5. Sedaj si predstavljajte tega otroka-sebe v trenutkih, ki zanj niso bili prijetni… Kaj počne otrok sedaj? Kakšen je njegov izraz na obrazu? O čem razmišlja? Kaj čuti v sebi? Ali je žalosten, zaskrbljen, ga je strah…?

6. Kaj ta otrok v tem trenutku potrebuje? Ali morda kaj potrebuje od nekoga? Morda staršev, bratov, sester, morda koga drugega? Kaj si želi?

7. Sedaj si predstavljajte sebe, ko ponovno vstopite v ogledalo k temu otroku. Poiščite način, da se mu približate, da vas opazi. Ali mu želite kaj povedati, da ne bi bil več tako žalosten, jezen ali potrt? Česa ta otrok ne ve, kar vi danes že veste. Povejte mu to… Če želite, se ga lahko tudi dotaknete ali ga objamete. Dovolite si še nekaj časa, da ste z njim…

8. Sedaj poiščite način, da se od njega poslovite… Če želite, mu obljubite, da se bosta gotovo še srečala… in izstopite iz ogledala.

9. Opazujte otroka v ogledalu po srečanju z vami…

10. Kako je razumel to srečanje z vami? Kako se sedaj počuti? Kako bo z njim sedaj, ko sta se razšla:

· ali misli drugače ali

· čuti drugače

· ali je verjetno, da se bo obnašal drugače?

11. Dovolite sliki otroka v ogledalu, da počasi izgine…

12. Dihajte globoko… počasi se pripravite, da ponovno odprete oči in se vrnete v sobo, kjer ste.

Temu sledijo povratne informacije, terapevt pa lahko nadaljuje z delom s posameznimi klienti…

V smislu aktivnih osebnostnih struktur, predstavlja aktualni jaz odraslo ego stanje, ki razpolaga z različnimi resursi, ki so neprimerno večji in bolj adekvatni glede na realnost kot imago oziroma jaz otroka v ogledalu. Vodenje projektivnih aktivnosti klientov s strani psihoterapevta je usmerjeno k delni intrapsihični aktivaciji zgodnjih ego stanj v Otroku oziroma v funkcionalnem smislu prilagojenega Otroka, ki izhaja iz strukture Otroka oziroma fiksiranih vsebin v osebnosti. Zase lahko klient izkustveno vajo uspešno izvede:

· če je aktiviral del svojega ego stanja Odraslega v strukturalnem smislu in

· vzpostavil dialog "v zrcalu" s svojim strukturalnim Otrokom.

Običajno se klienti odzovejo komplementano glede na navodila terapevta, ki predpostavljajo določeno katekso Negujočega Starša v Odraslem .

Tako je najpogostejši značaj dialoga v tej vaji mogoče grafično prikazati takole:

Klient - otrok v ogledalu Klient odrasla oseba - v ogledalu