Pregledana TA 101 naloga-primer

 

Nižje na tej strani lahko najdete primer mentorsko ovrednotene naloge kandidatke za vpis v študij psihoterapije na IPTA.  kandidat, ki se za opravljanje izpita odloči ima na voljo vso literaturo in zapiske iz predavanj iz uvoda. Iz izpita oziroma Certifikata TA 101, ki ga prejme kandidat z uspešno opravljeno nalogo ne izhajajo pristojnosti za profesionalno in etično uporabo TA, kot delovne metode potrjuje pa enega od doseženih kriterijev za vpis v profesionalno psihoterapevtsko edukacijo na inštitutu IPTA.

 

Mentor

Študent/ka

 

 …. živijo!

 

Prav mala škoda, da nisi priložila še svoje slike, da lažje izvem komu pripada to lepo TA 101 delo. Po svoje je pa to dobro, saj se imen vas udeležencev uvodnih  seminarjev imen na daljši rok ne zapomnim tako dobro, kot si obraze ljudi, ki jih srečam, zato ti bom na nalogo dajal svoje komentarje,  vedoč, da sicer  gredo točno tebi oziroma tvojemu delu, vendar ne vedoč v resnici, katera od udeleženk na katerem od mojih izvedenih uvodnjih seminarju si.

In to mi je všeč in didaktično krasno za študente.

 

Torej kreniva….. k tvojim stranem TA 101 izpita.

TRANSAKCIJSKA ANALIZA

EDUKACIJA  101

Avtorica :  Udeleženka enega od uvodnih seminarjev izvedenih na IPTA v preteklem letu.

 

 

 Slovenija, december 2017

 

 ________________________________________________________________

 

1. Na kratko definirajte Transakcijsko analizo (TA), kot jo najdete opredeljeno v eni (katerikoli) knjigi Erica Berna. Citirajte knjigo in podajte dva ilustrativna primera, kako TA lahko uporabljamo za dosego življenjskih sprememb.

 

Transakcijska analiza je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za doseganje osebnostne rasti in z njo povezane spremembe v mišljenju, čustvovanju in vedenjskem odzivanju. Čeprav so te spremembe vidne tudi v telesnem izražanju ( na primer oseba gleda pogosteje ljudi v oči, jim stoji nekoliko bližje kot prej ipd.), Eric Berne v opredelitvi svojega psihoterapevtskega delovanja, telesa ni vključil v temeljnost definicije o tem, kaj je transakcijska analiza. Telesnega aspekta v svoji splošni in klinični (aplikativni) teoriji pa ni zanemarjal kot nebistvenega (kar je značilno za psihoanalizo, zlasti klasično), temveč je področju telesa (vedenja) posvetil enega od svojih celovitih modelov osebnosti-Funkcionalnega. Kot teorija osebnosti je TA oris psihološke strukture človeka se strinjam. Za ta namen uporablja tridelni topični model, podobno kot psihoanaliza. model, znan kot model ego-stanj. oziroma modeli ego-stanj. Ta model nam, oziroma si z njim-i tudi pomaga-mo razumeti kako ljudje funkcioniramo in izražamo (svojo) osebnost skozi vedenje in učinkujemo na osebnost drugih (ne jaz-jazov). Prav po procesih, ki potekajo v interpersonalnem polju je ta psihoterapevtski pristop tudi dobil ime. Psihoanaliza je namreč kričala po razvoju svoje teorije, ki bi jo lahko privedla v polje komunikacijskih dogajanj med ljudmi, katerim se Freud vsaj eksplicitneje ni približal. To vrzel je sicer začela zapolnjevati ego psihologija in psihoterapija povojnega časa (II. Svetovna vojna). Edoardo Weiss, Paul Federn in Eric  Berne, ki je bil tedaj še v psihoanalitski edukaciji, so s svojim zanimanjem za ego eksperimentalno dokazali, kako pomembne razlike izhajajo med njegovimi različnimi manifestativnimi formami. Prepoznane so bile tri temeljne lastnosti ego-strukture in sicer neopsiha, arhepsiha in eksteropsiha. Tako je že prva Bernova teorija osebnosti bila trodelna, vendar smo še nekaj korakov stran, od tega, kar kasneje povzemajo njegovi različni modeli osebnosti.

Je sodobna psihoterapevtska smer, katere znanstveni in edukativni temelji so certificirani v Evropski organizaciji za psihoterapijo (EAP); je tudi teorija osebnosti in teorija komunikacije.

Kot humanistična psihoterapevtska šola ima takšno tudi temeljno filozofijo, ki jo je Eric Berne tesno povezoval z eksistencializmom. Čeprav so nanjo vplivale tudi nekatere druge filozofske smeri, kot sta na primer konstruktivizem in narativizem, in z gotovostjo bodo tudi nastajajoče nove epistemološke paradigme je njeno etično jedro pozitivno-relacijskega značaja, v katerem je najboljši odnos, oziroma so možnosti zanj v metaforičnem smislu v pozitivni samoopredelitvi sebe in ljudi, ki jih srečujemo.   Transakcijsko analitična poanta v filozofsko etičnem smislu ni izpeljanka v  »sweetie therapy«. Osebnostna sprememba v nobenem pogledu ni razumljena   in ni vedno neboleč proces, vendar je pri tem pomembno, da je tovrstnim podvigom pacientov/klientov namenjena strokovna in etična pomoč za premostitev obrazcev zastojev za katere se podajajo iz svojih Skriptnih  izhodišč.

Ime transakcijska analiza izhaja iz pojma transakcija – to je izmenjava sporočil med osebama. Ker je transakcija enota komunikacije, je transakcijska analiza pravzaprav analiza komunikacije. Tako je.

Njen utemeljitelj je (bil) ameriški psihiater in psihoterapevt Eric Berne (1910-1970). Ena od njegovih definicij transakcijske analize… Njegova definicija pravi, da transakcijska analiza ponuja sistematično in skladno teorijo osebnosti in socialno dinamiko, razvito na osnovi kliničnih izkušenj. (Berne Eric, Katero igro igraš, 1964, prevod Martin Bertok,2007) To pa mora držati kot pribito. Sploh pa hvala za citat v katerem sem vštric z E. Bernom.

Transakcijsko analizo lahko uporabimo, kjer želimo razumeti človekovo duševnost, komunikacijo ter odnose med ljudmi. Temelji na prepričanju, da se lahko vsak nauči spoštovati sebe, skrbeti zase, se zavestno odločati in izražati svoja čustva. Principi TA so uporabni na delovnem mestu, doma, v učilnici, soseski – kjer koli imamo opravka s sabo in  so-ljudmi. Uporabna je v vzgoji in izobraževanju, močno orodje je v menedžmentu, treningu komunikacij, … ter na vsakem področju, kjer se kaže potreba po razumevanju posameznika, odnosov in komunikacije. V praksi se uporablja kot psihoterapija za obravnavo vseh skoraj vseh oblik psiholoških motenj, od vsakodnevnih življenjskih problemov do resnih psihoz. Transakcijska analiza se kot psihoterapija uporablja pri/v  psihoterapevtskem in svetovalnem delu s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Transakcijska analiza v obliki psihoterapije posamezniku ponuja možnost, da spremeni ponavljajoče se vzorce, ki ga bolj ali manj ovirajo v vsakdanjem življenju. Transakcijska analiza kot psihoterapija je lahko kratkotrajna ali dolgotrajna. Zajema vse dimenzije človekovega delovanja: miselno, čustveno, vedenjsko, telesno in duhovno.

Po eni strani je kot teorija TA lahko deduktivna, po drugi strani pa temelji na empirični realnosti. TA lahko tudi fenomenološko opredeljujemo kot izkustveno realnost posameznika. Izhodišče, da je socialno resničnost možno najbolje spoznati skozi neposredno izkustvo, je eno od epistemoloških izhodišč vtkanih v TA. Berne sam je svoj pristop označil kot "sistematično fenomenologijo".

TA ponuja teorijo razvoja otroka sodobnejši koncepti pa tudi kot razvojno teorijo življenjskega ciklusa (Pamela Levin; Cycles of development). Koncept življenjskega skripta ali scenarija razloži kako naši sedanji življenjski miselni, emocionalni, vedenjski in somatski vzorci izvirajo iz otroštva. S tem tudi razloži ponavljanje starih otroških strategij preživetja Otroka in osebnosti kot celote in ohranjanja odnosov, čeprav so sedaj le-te postale nefunkcionalne (arhaične), oziroma so lahko rezultati boleči in samouničujoči. Tako nam posreduje tudi izvorno teorijo psihopatologije.

 

10/10

Bravo. Pišeš premišljeno in konsistentno! Všeč mi je, ker od tvojih odgovorov in razmišljanj »ne leti perje« ter se držiš v smer tega kar verjameš, da je bistveno. Tudi kar nekaj znanja  in kako pridobivati nova iz virov si pokazala v svojem odgovoru. (Obilno dobro za didaktična pričakovanja do študenta na 101 ravni)

Vprašanje pregledal na Božični večer (24.12.2017)

 

 

 

TA 101                                        

________________________________________________________________

 

Danes me je obiskal Sin. To ne bi bilo nič posebnega, če se to nebi zgodilo prvič po sedmih letih. Medtem je postal mož, 24 jih ima. Nabasal sem mu vsa pripravljena darila in nekaterih je bil še posebej vesel. Uspelo mi je spoštovati vse njegove meje in tudi on je svoje do mene povečal. Ti rečem, da lepšega darila za božič si nisem mogel zamisliti niti zaželeti.

 

 Drugače pa… te še premalo poznam, da bi si dovolil ob zgornjem kakšno šalo, ki mi sicer ob tem pade na pamet… Ne vem, če imaš otroke. Vendar, vredno jih je imeti. Kako zelo pa izveš šele potem, ko jih imaš. Jaz sem prestar, da bi si zares zaželel še kakšnega otroka. Že tega imam… tako rad, čeprav mi včasih in kot tudi na daljše trenutke popije vse živce kar z eno slamico…

 

 

 

1. Definirajte ego-stanje. Opišite posamezna ego-stanja in pojasnite, kako bi jih lahko prepoznali. Pri tem razlikujte med strukturo ego-stanj in njihovo funkcijo.

 

Eric Berne je definiral ego-stanje kot: » stalen vzorec čustvovanja in izkušenj/ če bi to bilo  to v zelenem prevedeno v njegov (Bernov) temeljni jezik bi to pomenilo:« a permanent pattern of feelings and experience«. Takšno definicijo, bi si bil sam zapomnil.  Ko podajamo definicije, je potrebno navesti tudi vir, sicer se le-te teži zamenjevati za interpretativne razlage drugih avtorjev. To je ok in s tem ni nič narobe, le citat nima navedenega vira, pa sem se malo obregnil… ki je neposredno v povezavi z ustreznim stalnim vzorcem vedenja.  Tudi zadnje z vzorci vedenja mislim, da je potrebno malo doosvetliti. Posamezno stanje jaza ima namreč lahko več vedenjskih vzorcev. Denimo Adaptirani Otrok jih lahko ima vsaj toliko, kolikor iger z njimi igra. Berne v svojih delih ni označil stanje jaza kot nekakšen ego vzorec po sebi. Prej bi lahko rekli, da ego stanje generira neko vrsto vzorcev algoritmičnega tipa, Denimo preadaptivno vedenje v njegovih izkaznih oblikah…   Gre za skupek sorodnih vedenj, misli in občutkov. Ki generirajo določene vrste vedenja in ne obratno, kar je točka razhoda z behevioristično epistemologijo in konsekventno tretmansko interventiko... To je način, na katerega manifestiramo del naše osebnosti v določenem času. Lepo povedano.   Analiza različnih ego stanj posameznika pripomore k razumevanju osebnostne strukture, njene notranje  medsebojne dinamike (psihodinamike) in komunikacije.

 

Strukturalni model prvega reda (enako kot Konceptualni) prikazuje tri različna ego stanja. Uporabljamo ga kadar podajamo razumevanje različnih vidikov osebnosti. Strukturalni model ego stanj proučuje notranja pravila, notranjo strukturo osebnosti. Poudarek je na proučevanju notranje realnosti iz katere izhaja vedenje. Funkcije stanj jaza so v psihodinamičnem smislu  vidne  iz perspektive, da neopsihična stanja jaza (Odraslega) uravnavajo dogajanje v Arhepsihični domeni osebnosti in tisti, ki prihaja v osebnost po relacijski poti- ekstereopsihični vplivi. V tem smislu zagotavljajo homeostazo osebnosti neopsihična stanja jaza , ki edina v zbirki merijo čas v minutah in urah. Sodobna psihologija in psihoterapija, ali del njiju, se pri tem naslanjata, na zmožnost neopsihe, da nekaj naredi z trenutno realnostjo s (pre) podarjanjem sposobnosti, da živimo »Tukaj in sedaj«. neopsiha je sedež zavesti, oziroma je zavest volan neopsihe, ki pa je v večini oziroma avtonomna in izhaja iz tega čemur pravimo naša OK narava. Zato to ne pomeni, da vojni zločinci ne bi imeli Odraslega, ali ja podobnega… na žalost imajo prej preveč podobnega z mnogimi drugimi. Z nami ostalimi se razlikujejo po svojih vrednotah in filozofiji, kako jih dosegati. To pa so že skript zgodbe, kakršne opisuje Eric Berne v eni svojih zgodnjih knjig (prevedena v slovenščino)

 

 

Osebnost je sestavljena iz treh osnovnih stanj jaza, ki jih je Berne v vseh svojih modelih osebnosti poimenoval Starš, Odrasli in Otrok.

 

Stanje jaz Starš

V ego stanju Starša se posameznik na dogajanje iz svoje okolice odziva tako, kot je navajen, da so to doživljali njegovi starši. To drži le pri neavtonomni osebnosti. Slednja namreč razlikuje lastno in tuje razmišljanje, lastno in tuje čustvovanje ( ni podložna projekcijam v delu kjer je avtonomna in separirata, oziroma sposobna separacije od Starša, ki s katerim še ohranja simbiotično zvezo. Zato se tvoj opis Starša naslanja na Konceptualni strukturalni model v tej interpretaciji kjer je Starš oziroma odnos z njim del problema in ne rešitve (osebnostnega razvoja). Tega istega ne nujno počne Starš v strukturalnem modelu I. reda. Tam je Starš tudi OK, oziroma kot mu lahko tudi rečemo neopsihičen. Čeprav lahko uporablja Starševske obrazce obnašanja, jih uporablja na drugačen način in z drugačnimi nameni. Žal premnogi starši želijo, da bi se njihovi otroci počutili tako dobro kot oni sami. model oz. druge pomembne osebe v njegovem življenju. V tem ego stanju posameznik ravna na podlagi predhodnih izkušenj drugih, prej kot lastnih in se čustveno ne odziva na situacijo 'tukaj in zdaj', ker mu ta ni dostopna zaradi skriptne apercepcije le te, oziroma trenutno potekajočih odnosov, lastnega čustvovanja, ali počutja..Ego stanje starša je moč funkcionalno razdeliti na Kritičnega, Kontrolirajočega ali Nadzorovalnega Starša in Negovalnega Starša. Kadar se vedemo, razmišljamo in čutimo na način, ki smo ga prevzeli od svojih staršev ali starševskih figur, pravimo da smo v ego stanju Starša. Če pri tem uporabljamo konceptualni model. Če je na primer neka mama izgubila svojo hčerko v prometni nesreči, ali v drugačnem tragičnem dogodku in joče strta od žalosti, je v svojem neopsihičnem Staršu in Otroku istočasno, oba sta namreč prizadeta. Vendar takšno doživljanje žalosti ne moremo imenovati posnemanje.  zato se lahko poslužimo strukture drugega reda, jaz najraje celovitega modela osebnosti (glej priponko, ki jo vnašam spodaj):

 

 

 

 

 

 

Stanje jaz Odrasli

 

Posameznik se v ego stanju Odraslega obnaša, misli in čustvuje  kot neodvisna osebnost  in  je pri tem objektiven in analitičen v dojemanju položaja v katerem se nahaja. Svojo okolico dojema, misli, čuti in se do nje obnaša skladno z realnim stanjem okoliščin in lastnih spontanih potencialov. V tem ego stanju je lahko (v svojem 01) posameznik neemocionalen, racionalen, preračunljiv (Deniva , da to ne misliš v vrednostnem smislu, ki odnosno vzpostavlja katero od Ne OK pozicij), analitičen in dojema prednosti in slabosti dane situacije objektivno in jih ne discountira pod vplivi svojega Starša ali Otroka. Ena od osnovnih nalog in potencialov Odraslega je, da ureja odnose med Stašem in Otrokom ter medirira v njunih medsebojnih transakcijah. Jup! (Včasih, na primer mora to funkcijo   začasno opravljati terapevtov Odrasli, ko par na terapije tega ne zmore. Nekakšen rezervni računalnik, dokler se ne reši izvorni problem na drugi strani pri paru) Posamezniki v tem ego stanju so dojeti kot zreli, resni, pogosto navdušeni in odgovorni ljudje, ki produktivno sodelujejo v transakcijskem odnosu, oziroma odnosih. Kadar pa se vedemo, razmišljamo in čutimo na način, ki je neposreden odgovor na situacijo tukaj in sedaj ter pri tem uporabljamo spretnosti odrasle osebe, pravimo da smo v ego stanju Odraslega

 

Stanje jaz Otrok Kadar se vedemo, razmišljamo in čutimo kot takrat, ko smo bili otroci, pravimo da smo v ego stanju Otroka. Berne navaja, da je v večini pogledov Otrok najbolj občutljiv del osebnosti, saj se posameznik v njem obnaša, misli in čuti kot otrok. Tako kot Odrasel tudi to ego stanje svojo okolico dojema na podlagi preteklih izkušenj. Teorija to ego stanje nadalje razdeli na Prilagojenega (Adapted) Dovzetnega? Otroka, Svobodnega Otroka in Uporniškega Otroka.

 

9/10

Tole manjkajočo enko ti je odneslo medsebojno ne-razlikovanje Bernovih  modelov osebnosti.

Vendar bi rekel, da gre za zelo častni poraz. V svojem odgovoru izkažeš dobro poznavanje  koncepta stanja jaza in tudi tega, kaj modeli zajemajo. Poigrala si se tudi s povezavo strukturalnega in funkcionalnega modela in to zelo dobro, več kot na povprečni 101 ravni bi rekel.

 

 

 

 

TA 101                                                                     

________________________________________________________________

 

1. Definirajte transakcijo in navedite vse tri vrste transakcij: opišite in podajte primer vsake vrste transakcij, ter ga ponazorite z dialogi.

 

Berne je transakcijo imenoval »temeljna enota socialnega diskurza- natančneje …of »social intercourse«. kar ni istoznačno z »diskurzom« Berne 1961 Transakcija je eden od osrednjih konceptov ( sem štejemo npr še stanja jaza, igre  ter specifično ego patologijo, k osrednjim konceptom lahko prrištejemo tudi strukture hunger ali lahkoto po strukuri,(zapolnjenem času),ki jo sicer ne nejdemo povdarjeno v »mainstream teorijah motivacije« ki jo osrednji koncept v transakcijski analizi, saj je metoda dela osnovana na analizi transakcij. Transakcijo opredeljujemo kot osnovno enoto komunikacije. Komunikacija med dvema osebama je sestavljena iz transakcijskega dražljaja  prve ali druge osebe, ter transakcijskega odgovora .druge osebe in povratnega odgovora prve osebe na ta odgovo. Transakcija je S+O. Sogovornika lahko naslovimo iz enega izmed treh ego stanj in sogovornik nam lahko odgovori iz enega izmed njegovih treh ego stanj. Na ta način lahko gledamo na komunikacijo dveh oseb kot na komunikacijo šestih ego stanj. Pri eni posamezni osebi pa sta lahko naenkrat funkcionalno aktivni dve /strukturalno pa tudi tri stanja jaza)  ego stanji in komunikacija tako poteka istočasno na socialnem in psihološkem nivoju. Gre za prikrito transakcijo (Duplex, psihološko ali ulteriorno komuniciranje preko te ravni izmenjave stimulusov in odgovorov). Pri analizi ego stanj porabljenih/aktivnih v transakciji odkrijemo pomembna pravila za dobro in slabo komunikacijo. Berne je na podlagi proučevanja nizov dvojnih transakcij razvil koncept iger. Igre najpreprosteje definiramo kot niz dvojnih transakcij s trikom/Obratom,(ego state shifting) ločimo med zavestnimi in nezavednim igrami. Igre so zato rečemo precouncious ali predzavestne. Tako v njih oziroma v njihovo definicijo lahko vključimo tudi manipulacije, ki so pri nekaterih igrah dominantni zavestni manevri v igri.

 

Glede na to, v katerem ego-stanju je naslovnik in v katerem pošiljatelj stimulusa ločimo tri osnovne vrste transakcij: Transakcije ločimo glede nato k kateremu stanju jaza pri drugi osebi je stimulus usmerjen in glede na to, katero stanje jaza se na stimulus odzove, ali ne odzove. Posamezne osnovne vrste pa imajo svoje podvrste tipičnih transakcij

-Dopolnjujoče - komplementarne

-Križne

-Dvojne, prikrite

Ad 1 ) V tovrstnih komunikacijah tako dražljaj kot odgovor izhajata iz Odraslega obeh vključenih oseb. Na žalost temu ni tako. Zakon je širši in nemoteno lahko potekajo tudi transakcije med fiksiranim Otrokom in Staršem, ali med dvema Staršema. (Mislim na t i Ne-OK Starša oziroma na S v S1 v celostnem osebnostnem strukturalnem modelu. Tvoja navedba velja v primerih, ko je oseba A iz svojega Odraslega naslovila trans-stimulus na Odraslega osebe B in od tukaj prejela odgovor. Pri tem je manj pomembno ali je odgovor prišel iz S1,O2 ali Ot v O1. Gre le za »razlike v značajih, ki kljub temu omogočajo tesen kontakt in odnose. Gre za odnos, ki se medsebojno dopolnjuje, gre za položaj medsebojnega razumevanja in deluje po vrednostno pozitivnem načelu »jaz sem v redu, ti si v redu«. Komunikacije v katerih potekajo komplementarne transakcije, lahko teoretično trajajo neomejeno dolgo (prvo Bernovo pravilo komunikacije). V praksi pa se komunikacija ustavi na primer zaradi opravljenega dela, izčrpane teme ipd, ter lahko nadaljuje od neki drugi priložnosti.

 

Ko prikazujemo transakcijske vektorje je ključnega pomena , da opredelimo model osebnosti s katerim delamo. Ker tega študentje pogosto ne upoštevajo, se rado pri bolj kompleksnih procesih, kakršen je psihoterapevtski ali drugi, s koristno aplikativnostjo Bernove komunikacijske teorije zaide v težave.

 

 

 

 

Tako spodnji vektorski prikaz dopušča, da predpostavimo uporabo tako Strukturalnega modela I. Reda kot Konceptualni model. V Prvem je Odrasli izenačen s svojimi kognitivnimi (spoznavnimi funkcijami) v drugem-Konceptualnem, pa se prostor še za čustva in vrednosti.

 

 

 

 

                                

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komplementarna transakcija je transakcija v kateri sta vektorja vzporedna, nagovorjeno ego-stanje pa je tisto, ki se odziva. Odgovor na dražljaj je primeren in pričakovan in sledi naravnemu redu zdravih medčloveških odnosov. 

Dialog:

Mož: Koliko je ura ?

Žena: Pet. 

Izmenjala sta informacijo tukaj in zdaj, njune besede so odrasle.

V kolikor bi zgornji model bil Konceptualni, bi bila lahko ista komunikacijska paradigma lahko ilustrirana tudi takole:

 

Oseba A: Vau, kakšen lep ognjemet!

Oseba B. Fantastično res!

 

 

 

 

 

 

TA 101                                                            

_______________________________________________________________

 

 

Add 2) Transakcija je križna tedaj, kadar vektorja nista vzporedna oziroma se v našem modelu križata, ali tedaj ko nagovorjeno stanje ni tisto, ki se odziva. To ni njuno, oziroma se ne dogaja vedno. Tudi pri tangencialnih transakcijah naslovljeno stanje jaza  (Odrasli) ne prevzame iniciative v odgovoru, temveč jo Otrok ali Starš v Konceptualnem smislu. Drugo Bernovo pravilo komunikacije pravi, da se pri križanju transakcij komunikacija prekine. Za njeno nadaljevanje je potrebno, da eden ali oba partnerja spremenita ego-stanje. oziroma pokažeta interes za njeno nadaljevanje.

 

Spodaj je prikazana Križna transakcija tipa A/klasična Kontratransferna transakcija kjer je stimulus potrebno označiti z 1, da vemo od kje se je komunikacija začela.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dialog :

Mož: » A mi prosim daš solnico?«

Žena:» A bi si ti lahko enkrat sam kaj vzel ?«  OK!

 

Add 3)Pri dvojnih, prikritih komunikacijah se sočasno TV predvajata/iznašata/izražata dve sporočili. Eno od njiju je odkrito/oziroma  eksplicitno na sporočilo na socialni ravni, drugo je prikrito in poteka na psihološki/nebesedni (ton geste mimika…oziroma medvrstični ravni).

 

 

 

 

                                                     S

                                                            O

 

                                                                    S1

                                                          O1

 

 

 

socialna raven: Odrasli- Odrasli, Odrasli – Odrasli

psihološka raven : Starš – Otrok, Otrok – Starš  

 

 

Dialog:

Mož: »Kam si dala mojo sivo srajco?« ( z napetim obrazom, neprijaznim tonom) - psihološki nivo – vedno zamešaš moje stvari

Žena: »Spravila sem jo v tvojo omaro.« (s tresočim glasom, povešenimi rameni) – psihološki nivo – vedno me neopravičeno kritiziraš. 

Škoda , da nisi označila posamezne stimuluse in odgovore, tako, da jih povežeš z vektorji..

 

Odlična devetka!

9/10

 

 

TA 101                                                                            

________________________________________________________________

 

1. Pojasnite, kakšna je zveza med lakoto za stimulusom, lakoto za priznanjem in stroukom.  Vključite definicijo posameznih konceptov v svoj odgovor.

 

Eric Berne je strouk opredelil kot: »enoto socialne stimulacije oziroma enoto potrjevanja obstoja osebe, kot pozornost, ki jo lahko ena oseba nameni drugi in je bistvena za človekovo fizično in psihološko zdravje« Berne, leto.. stran vira. Vsak znak, ki ga oseba pošlje drugi in s katerim potrjuje njen obstoj, lahko razumemo kot strouk, takšen komunikacijski proces pa kot stroukiranje. Strouk kot komunikacijska enota je lahko oblika neposrednega fizičnega dotika, kakor tudi vsako simbolično izraženo zaznavanje človeške pozornosti. Strouk lahko klasificiramo na različne kriterije :

• pozitivni/negativni
• brezpogojni in pogojni
• verbalen/neverbalen
• interni/eksterni
• fizični/simbolični

Za normalen razvoj in funkcioniranje ego-stanj je potrebna njihova dobra preskrba s stroukom.

Ljudje potrebujemo potrditve svojega obstoja in naših lastnosti in če jih ne dobimo, občutimo to kot pomanjkanje. Eric Berne je menil, da prav vsi občutimo določene vrste »lakote«. Ena teh je tudi potreba po fizični in duševni? stimulaciji. Berne je to imenoval lakota po dražljajih (stimulus hunger Berne leto stran.) Da zadostimo svoji ti. lakoti po dražljajih drugih ljudi, ljudje (in nekatere živali) lahko uporabljamo tako pozitivne kot negativne strouke. Instinktivno to vedo že dojenčki, ki preverjajo najrazličnejše vrste vedenja, da bi ugotovili, kako lahko pridejo do potrditev, ki jih potrebujejo. Ko se izkaže, da določena oblika vedenja pripelje do potrditev, ponavadi ponavljajo to vedenje in vsakič ko dobijo za to potrditev, so še bolj pripravljeni ponavljati to vedenje v prihodnosti. Že majhen otrok, če občuti, da je ostal brez pozitivnih potrditev, ki jih je želel ali potreboval, začne z izmišljanjem načinov, kako priti vsaj do negativnih potrditev. Tudi, če so boleče, jih ima rajši kot drugo možnost, da ga pustijo brez  vsakršnih potrditev. V večini primerov oseba kasneje naredi kompromis in se nauči shajati bolj subtilnimi, tudi simboličnimi načini pridobivanja bližine ali nadomestkov (kvazi bližine) zanjo, na primer z igrami.

 Že blago prikimavanje in priznanje mu bosta do neke mere v zadovoljstvo. Proces sprejemanja kompromisov, je rezultat delna transformacija infantilne potrebe po dražljaju v nekaj kar imenujemo potreba po priznanju.   Ob tem ko se kompleksnost sprejemanja kompromisov veča, postaja  vsaka oseba vse bolj samosvoja v iskanju priznanja. Te posebnosti pogojujejo različnost socialnih odnosov in opredeljujejo usodo posameznika. Lakota po dražljaju in lakota po priznanju izražata potrebo po izogibanju senzorni in čustveni podhranjenosti, ki sicer privede do telesnega propadanja.

 

Stimulus je dražljaj za naša čutila: Vid, sluh , koža, jezik. Ta čutila prejemajo dražljaje. Strouk je višja oblika sprejetja oziroma dajanja potrditve ko obstoju ali lastnostim posameznika, saj gre za spoznanje, da obstaja še nekdo in ne le mi sami, ki se zaveda našega »bivanja«

 

 

 

8/10

Strouk si opredelila, nisi pa stimulusa, zato je nekoliko nejasen tudi tvoj opis njunega razmerja, po čemer sprašuje vprašanje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

TA 101                                                                                  

________________________________________________________________

 

 

1. Opredelite Odpisovanje (Discounting) in podajte posamezne primere štirih možnih nivojev Odpisovanja.

 

ODPISOVANJE je minimiziranje ali ignoriranje informacij, ki so pomembne za rešitev problema, zaznavo njegovega obstoja, odkritje možnosti rešitev in osebnih sposobnosti k temu. Vedenje, ki temelji na odpisovanju, je skriptno vedenje. Oseba lahko zanika:

1. nivo:  obstoj stimulusa, 2.
2.  pomen (pomenskost), -
3. možnost rešitve oziroma spremembe,
4. ter individualno sposobnost rešitve/spremembe.

 

Poznamo štiri tipe pasivnega vedenja  mišljenja, in čustvenega odzivanja, ki vselej govorijo za to, da oseba odpisuje. To so :

• ne početi nič
• pretirana prilagojenost
• nemir
• onemogočanje ali nasilje

 

Add 1) Člani skupine sedijo v krogu. Vodja jim da navodila, da naj vsak pove kaj misli o tem srečanju. Če kdo ne želi, naj reče naprej. En izmed članov skupine, ne spregovori in nakazuje pasivno vedenje. Član, ki se vede pasivno na ta način, se lahko  počuti nelagodno in v sebi doživlja, kot da ne bi mislil. Odpisuje lastno sposobnost, da bi v situaciji karkoli storil. (odpisovanje na 4. ravni zanikanja-discountiranja)

 

Add 2) Žena se po končani službi vrne domov. Mož sedi v dnevnem prostoru in bere časopis. Žena takoj začne s pomivanjem posode, kuhanjem kave. Mož ji ni rekel, da mora kaj narediti, niti ga ona ni vprašala, če kaj želi. Ženino vedenje kaže na pretirano prilagojenost in se drži tega , kar v svojem Otroku verjame, da želijo drugi. To počne ne da bi preverila kaj želijo drugi in ne glede na to kakšne so njene želje. Pretirano prilagojena žena odpisuje svojo sposobnost, da bi ravnala po lastni izbiri, ne gre za zanikanje možnosti da izbira, temveč da bi ravnala v skladu s svojim spontanim počutjem, določenimi željami in potrebami. Pri tem zanika pomen le teh (2 stopnja po Shifovi lestvici zanikanja (Cathexis Reader J.L.Shiff) odpisovanja. Namesto tega sledi izbiram, ki jih po njenem mnenju želijo predvsem drugi.

 

Add 3) Poln razred učencev posluša učitelja, ki govori zelo potiho. Deklica v zadnji klopi vedno težje sledi razlagi. Z eno roko začne vrteti lase med prsti, z drugo roko,  s prsti bobna po mizi in kaže vedenjski nemir. S tem vedenjem odpisuje svojo sposobnost, da bi rešila problem z dejanjem. (Njeno stališče: moj problem ni dovolj pomemben, da bi z njim seznanila učitelja in prisotne, zato se odreče ustreznemu funkcionalnemu vedenju in ga nadomesti z reketnim oziroma z agitacijami s katerimi se privede v svoj Recket- nadomestno mišljenje, vedenje in počutje) Odpisovanje na drugi stopnji Počuti se akutno nelagodno in začne se vesti brezciljno.    

 

Add 4) a) Štiridesetletnica, ki je vse življenje živela z materjo, spozna moškega s katerim se želi poročiti in odseliti od matere. Pri materi se začnejo zdravstvene težave za katere ni zdravstvenega razloga. Hčerka ob svoji nameri, da se bo odselila, začuti slabo vest in krivdo.(moja sreča ni dovolj pomembna da bi se mama veselila z mano.. Moje potrebe so manj pomembne kot mamine, nikoli ne bom mogla odrasti in zapustiti mame… so lahko nekatera od tipičnih depresivnih stališč, ki jih 40 letnica učvrščuje z  preinternalizacijo maminih ne-Odraslih stanj jaza (nov isti scenarijski sindrom - moje duševne potrebe so manj pomembne kot mamine). Mama na drugi strani odpisuje svojo sposobnost, da preide bojazen, če hčerka odrase in zaživi svoje življenje z družino. Njeni separacijski strahovi so v jedru tega skriptnega obrata. Tako tudi mati odpisuje svojo sposobnost, da ji bo ok z odraslo in avtonomno hčerko in svojimi vnuki. 4. stopnja

1. b) Mlajši moški se je hudo sporekel s prijateljico, zato odide od doma. Gre v prvi lokal. Tam spije nekaj piv in besno zaluča stol v okno lokala.

Tako pri onemogočanju kot pri nasilju človek odpisuje svojo sposobnost, da bi rešil problem. Pri tem sprosti veliko energije, ki jo usmeri vase ali v druge ob tem, ko poskuša prisiliti okolje, da bi namesto njega rešilo problem. Drži, da je to njegovo nasilno vedenje, mišljenje in čustvovanje del njegovega pasivnega vedenja, vendar tudi pasivnosti,  ki ni le vedenjska temveč emocionalna.  Oseba odpisuje namreč možnost, da bi svoj bes Izrazila na socialno primeren način, ki ne bi puščal posledic na pohištvu niti seznanjal vseh prisotnih v lokalu o tem, kakšen problem ima. Možak tako zanika verjetno možnost, vsekakor pa sposobnost, da bi v bodoče spremenil svoje vedenje, s tem pa način izražanja svojih frustracij (določenih potreb). Otrok takšnega moškega, kot se je že pokazalo v kliničnih analizah po svoje sporoča naklonjenost svoji dragi, dajajoč ji vedeti, da bi namesto s stolom tako lahko ravnal z njo, pa tega ni storil.-Tako velika je njegova ljubezen….

Namen vsakršnega pasivnega vedenja je ni prvenstveno v tem, da bi se drugi v simbiotični zvezi   s problemom  počutili še slabše kot Žrtev kot jaz in pri tem upam, da bo prevzel stvari v svoje roke drugi in rešil problem namesto mene. Drži, da so vse štiri skupine pasivnega vedenja interakcijski klic po ojačitvi simbioze, vendar je simbiozo mogoče jačati tudi z dodatnim ponujanjem svojih drajverjev na primer »ustrezi« ali katerim drugim.

 

 Peto vprašanje je namenjeno odpisovanju oziroma discountiranju, njegovim stopnjam in vrstam. lepo si opisala posamezne vrste pasivnih vedenj s primeri, manj si pa bila pozorna na vrsto odpisovanja, ki jo igralci pri tem uporabljajo, da bi ostali »močneje kot prej« ujeti v svojih skriptnih temeljenjih prepričanjih, ki jih peljejo v krogu naprej.

 

8/10

 

 

TA 101                                                                                            

________________________________________________________________

 

1. Opišite, kako lahko udeleženci nekega sestanka uporabljajo šest načinov strukturiranja časa.

 

Eric Berne je ob temeljnih človekovih potrebah opredelil tudi šest načinov strukturiranja

časa. Kadar se ljudje zberejo  v pare ali skupine, lahko čas preživijo na različne načine  Teh šest načinov za strukturiranje časa je razvrstil v :

1. aktivnosti (Odrasel)
2. rituali in procedure (Starš – Otrok)
3. klepeti in zabave (Otrok)
4. umik (Otrok)
5. igre – (Starš in Otrok)
6. intimnost – (Otrok)

 

Vse to so po njegovem mnenju načini, kako si ljudje lahko potešimo lakoto po strukturi.

Add 1) Aktivnost je zavestno usmerjena k cilju. Prisotni na sestanku imajo skupen delovni cilj. Potrebno je načrtovanje, mišljenje in niz dejanj, ki omogočijo končni rezultat.

Add 2) Ritual je oblika socialne interakcije, v kateri je vsem prisotnim v naprej znano kaj se bo zgodilo. Izmenjava strokov je  bolj ali manj  formalizirana. Rituali dajejo stabilnost, povezanost in trdnost družbenim strukturam, posamezniku pa občutek pripadnosti in   predvidljivosti (strah pred neznanim) v odnosih in sicer, zato so praviloma za udeležence pomirjujoči, saj jih vodi določen zgodovinsko izkušen Starš. Več kot ima neka skupnost ritualov bolj je trdna , praviloma starejša. Tudi uradni prazniki so na primer lahko bolj ali manj povezani z določeno ritualistiko.

Add 3) Gre za lahkotne socialne interakcije. Teme so praviloma neobvezne in udeležencem je prepuščena velika mera svobode za povedano in poslušano. Na sestanku je pomembno, da se ne načenjajo teme, ki bi lahko ogrozile vrednote drugega udeleženca. Prevladujejo teme, ki ne izzivajo neprijetnosti in užaljenosti, v teh procesih ima praviloma glavno besedo Otrok v svoji svobodnejši obliki. (Klepeti namreč, naj bi bili prijetni in so praviloma individualnejša forma odnosnosti, kot rituali). 

Add 4) Glavna funkcija umika je v tem, da se ukvarjamo sami s seboj in s svojimi potrebami.    vzamemo si čas, da si uredimo misli, da se odpočijemo, da se glede nečesa odločimo. Na sestanku se fizično težko umaknemo, lahko pa se umaknemo psihično, tako da se »izključimo« in se prepustimo nekemu razmišljanju, sanjarjenju, spominom…   

 

Add 5) Predstavljajo možnost socialno-odnosnega strukturiranja časa in izmenjav strouka, vendar se njihov proces zaključi z neprijetnimi občutkih pri udeležencih, ki pri tem potrdijo katero od svojih ne – OK življenjskih stališč.

 

Add 6) Intimnost oziroma bližina je vrsta odnosa v katerega ljudje vstopamo prostovoljno in zavestno. Zanjo je značilno, da gre za medsebojno poznavanje, sprejemanje, spoštovanje, navezanost, odkritost ali iskrenost, sočutje, predanost in solidarnost. Odkrito komuniciranje med sodelavci lahko uvrščamo v bližino.

 

Evo spet ena desetka

10/10

 

TA 101                                                                              

________________________________________________________________

 

1. Odgovorite na ENO od naslednjih dveh vprašanj:
1. Uporabite igro »Če ne bi bilo tebe«, naštejte šest možnih psiholoških prednosti igralcev in opišite možni dobiček na drugi stopnji.
2. Z G formulo opišite igro »Če ne bi bilo tebe« in opišite možni dobiček.

Add a)

Žena se pritožuje nad tem, da ji mož tako zelo omejuje družbene aktivnosti, da ona sama ni mogla razviti in se naučiti nekih spretnosti družabnega življenja in igranja… Prepričana je, da če ne bi bilo njenega moža, bi ona marsikaj počela. Mož ji pravzaprav dela veliko uslugo s tem, da ji prepoveduje neke aktivnosti, pred katerimi ima ona v resnici globok strah in ji je tako omogočil, da se s temi strahovi sploh ni soočila. Šele, ko se je vpisala v igralsko šolo, je zaprepadeno spoznala, da ima bolesten strah pred nastopanjem oz. prizoriščem. To je bil eden izmed razlogov zaradi katerih je njen Otrok izbral ravno takega moža, čeprav nista imela v resnici kaj veliko skupnega. Toda to še ni vse. Njegove prepovedi in njeno jamranje je pripeljalo do prepirov, ki so resno ogrozili njuno skupno življenje. Mož je ženi prinašal darila iz svojega občutka krivde. Ko pa ji je dal več svobode, je zmanjšal pogostost teh daril. V takšnih razmerah so njuni prepiri izstopali kot pomembni dogodki, saj sta le ob teh priložnostih presegla svoje sicer redke pogovore.

Korist, ki jo je imela žena od moževih prepovedi, je bila dvojna. Omogočilo ji je, da bi se srečala s svojim strahom pred družbeno aktivnostjo-pozornostjo, hkrati pa si je potrjevala to, v kar je bila vedno prepričana in sicer, da »so vsi moški zli in nasilneži«.

To verovanje, stališče si je ustvarila na osnovi slabe izkušnje z moškim v mladosti

 In določenim tipom očetovstva v zgodnjem otroštvu.

Šest možnih psiholoških prednosti igre ČNBT: Splošne prednosti so v  njihovi funkciji  vzpostavljanja ravnotežja (homeostaze). Biološko homeostazo vzdržuje stroukiranje, psihološko pa potrjevanje stališč. Eksistencialna prednost, ki jo predstavlja potrditev ženinega prepričanja »Vsi moški so tirani«. Notranja psihološka prednost igre je v njenem neposrednem učinku na psihično ekonomijo (libido, ki ga zatira, kot). Zunanja psihološka prednost- ženi omogoča, da se na socialno sprejemljiv način ( Na primer, Lesena noga kaj pa morem zato, če mi  pa ne pusti….izogiba situacijam, ki ji vzbujajo strah. Notranja socialna prednost je ponazorjena že s samim imenom igre, ki običajno poteka v zasebnem krogu soigralcev. Zunanja socialna prednost je opredeljena z uporabo socialnih kontaktov svojih Reševalk in Reševalcev   

 

Možni dobiček  torej lahko opišemo na več ravneh:

PSIHOLOŠKA KORIST; v tej igri se ženi uspeva izogniti nevrotičnim strahovom, morda pa si zagotovi z možem distanco, ki ji je nujna, saj ima slabe izkušnje iz mladosti in se z njimi nima namena soočati.  

STRUKTURIRANJE ČASA; ko sta skupaj z možem, s katerim nimata ravno veliko skupnih interesov, zagotovi neko »dogajanje«, s čemer si zapolnjuje čas, ki ga mora preživeti skupaj z njim.

ZAGOTOVLJEN RITUAL; z igro zagotovimo potek dogodkov – gre za predvidljivost poteka nekega odnosa.
DRUŽBENA PREDNOST; žena poda svetu, npr. njenim prijateljicam, sorodstvu, izgovor, zakaj se ne more udeleževati družbenih aktivnosti, čeprav bi ona to zelo rada in je napravila že vse kar se da, toda brez uspeha…Njen mož je pač tiran. 

POTRDITEV ŽIVLJENSKE POZICIJE, referentnega okvira; na račun zlih, nasilnih moških, ki ji preprečujejo, da bi bila bolj aktivna…

 

9/10

 

TA 101                                                 

________________________________________________________________

 

1. Kaj so življenjske pozicije in kako so povezane z igrami in skriptom?

 

Življenjska ali eksistencialna pozicije predstavlja posameznikovo bazično stališče oziroma temeljni vrednostni odnos do sebe in do drugih.  Ta temeljni odnos do sebe in drugih, otrok zavzame na osnovi svojih zgodnjih izkušenj- na osnovi tega kako drugi ljudje ravnajo z njim.

 

Posameznik ima lahko do sebe pozitiven ali negativen odnos, tudi odnos do drugih je lahko pozitiven ali negative. Temeljne štiri življenjske pozicije so :

Jaz sem OK, ti si OK (++) (rast in r  evolucija)

Jaz  nisem OK, ti si OK (-+) (revolucionarna  ( depresivna)

Jaz sem OK, ti nisi OK (+-) ((revolucionarna)  (revolucija)

Jaz nisem OK, ti nisi OK (--) (devolucija)

In ena pogojna Jaz/ti sem/si v redu samo, če … (prisilne pozicije – drajverji)

 

Zavzemanje življenjskih pozicij različni TA avtorji različno pojmujejo.

Berne pravi, da se eksistencialna pozicija oblikuje med 3. in 7. letom in je posledica zgodnjih odločitev o sebi, drugih in svetu.

Otrok, ki izbere (to je v TA opisano kot nativna pozicija, t.j. pridobljena z rojstvom, ostale tri so skriptni odmik od naše najglobje človeške narave).  položaj »jaz sem v redu, ti si v redu«, bo zelo verjetno zgradil zmagovalni skript ali celo nobenega, je pa to precej redko. Sebe vidi kot ljubezni vrednega in dobrega, ki ga imajo ljudje radi ob sebi. Odloči se, da sta starša ljubezni vredna in zanesljiva, to stališče pa razširi na ljudi na splošno.

Steiner pravi, da otrok zavzame eksistencialno pozicijo že v 1. letu življenja. Pozicijo  ++ zavzame otrok, ki živi v zdravi simbiozi z materjo, v kateri so njegove potrebe zadovoljene in v kateri se počuti varnega in ljubljenega. Meni, da vsak otrok začne s   ++ pozicijo in da se ta pozicija spremeni na osnovi neugodnih izkušenj v simbiozi. Torej najprej je pozicija, potem so druge zgodnje odločitve, ki temeljijo na osnovni poziciji.

Če se otrok odloči za položaj »jaz nisem v redu, ti si v redu« bo zelo verjetno pisal banalno ali zgubarsko življenjsko zgodbo. Da bi se ujemal z njegovim temeljnim položajem, bo zgradil skript na temo biti žrtev ali izgubljati v odnosu z drugimi.

 

Če se otrok odloči za položaj »jaz sem v redu, ti nisi v redu«,bo v sebi nosil in pridobival nova prepričanja, da mora biti nadrejen, drugi pa podrejeni. To mu lahko nekaj časa uspeva, vendar bo svoje potrebe dosegal le z nenehnim bojem. Sicer pa se bodo ljudje okrog njega utrudili, se naveličali podrejanja in ga bodo zavrgli.

 

Položaj »jaz nisem v redu, ti nisi v redu«, je najbolj verjeten temelj za zgubarski skript. Otrok je prepričan, da je življenje brez smisla in polno obupa. Vidi se kot podrejenega in nevrednega ljubezni. Prepričan je, da mu nihče ne bo pomagala, saj tudi drugi niso v redu. Tako bo njegov življenjski skript sestavljen iz prizorov zavračanja in zavrnjenosti. 

 

 9/10

 

 

 

TA 101                                                                                

________________________________________________________________

 

1. Definirajte Prepoved, Program, Proti prepoved in Zgodnjo odločitev. V čem je njihov pomen v formiranju skripta? Ponazorite to s skriptno matrico.

 

Prepoved, Program, Proti prepoved in Zgodnja odločitev so temeljne komponente življenjskega scenarija.

 

PREPOVED  je internalizirano starševsko sporočilo, s katerim je omejena določena otrokova osnovna pravica ali potreba. S Prepovedmi starši omejujejo otrokove osnovne pravice ali potrebe kot so : pravica do življenja, pravica do ljubezni, pravica do mišljenja in čustvovanja, avtonomne aktivnosti…

V TA so različni avtorji Prepovedi kategorizirali in glede na to katera osnovna pravica ali potreba je omejevana, poznamo veliko vrst Prepovedi :

1. Prepoved življenja
2. Prepoved pomembnosti (vrednosti)

• Prepoved čustvovanja

1. Prepoved odraslosti
2. Prepoved igrivosti, spontanosti (otroškosti)
3. Prepoved avtonomne aktivnosti

• Prepoved spolne identitete/ prepoved samosprejemanja svojega izgleda
• Prepoved uspeha

1. Prepoved čustvene (mišljenjske in vedenjske) bližine oziroma intimnosti
2. Prepoved pripadnosti
3. Prepoved mišljenja

• Prepoved zdravja
• Prepoved spolnosti
• Prepoved izražanja različnih čustev in potreb (dont express..)

 

Zgoraj si naštela skoraj vse prepovedi po Gouldingih.

 

 

PROGRAM je sestavljen iz sporočil o tem, kako je treba stvari početi. Ko sestavljamo skriptno matrico, ta sporočila ubesedimo v stavke, ki se začenjajo z »Glej, kako je treba«ali pa otrok preprosto spremlja izvedbe pri staršu (učenje z zgledom)  

 

PROTI PREPOVED je ponotranjeno verbalno starševsko sporočilo kakšen naj bo otrok, da bo ljubljen in vreden življenja. (Bodi pošten, uvideven, korekten ipd. Zmagovalni skript Bodi Močan, preustrežljiv ipd Ne zmagovalni skript ipd. So vzgojna sporočila o tem kakšen naj bo otrok, kako naj se obnaša. Na socialnem nivoju so ta sporočila pozitivna in koristna, npr. »Vedno povej vse po resnici«, »Bodi dober in prijazen«… Proti prepoved postane problem kadar se neko vedenje pogojuje z ljubeznijo oziroma vrednostjo. » Radi te imamo, če si najboljši v razredu«  . Med izrazite skriptne protiprepovedi Ne OK skriptov spadajo navodila staršev do  vseh pet drajverjev

 

ZGODNJA ODLOČITEV je otrokov zaključek o nekem pomembnem življenjskem problemu ali vprašanju. Je njegov na različne načine komplementaren zaključek na skriptna sporočila ( Prepovedi in Proti prepovedi)

 

SKRIPTNA MATRICA

S skriptno matrico grafično ponazorimo posameznikova ego stanja in ego stanja obeh staršev (ali drugih pomembnih ljudi) ter opredelimo stanja jaza iz katerih prihajajo skriptna sporočila (Prepovedi, Drajverje). Avtor tega koncepta je Bernov učenec in sodelavec Claude Steiner. V skriptni matrici lahko razberemo, katera skriptna sporočila je otroku posredoval oče in katera mama.

 

 

 

        mama                                        otrok                                                oče

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zgoraj si narisala Bernovo skriptno matrico. Steinerjeva upošteva, da je program s strani istospolnega starša izrazitejša komponenta formiranja osebnosti, kot pri staršu drugega spola. (Oče recimo praviloma ne uči hčerke ličenja, ali ravnanja ob menstruaciji ipd. Velja seveda za oba spola. Za Steinerjevo matrico je tako značilno, da program v njeni epistemološki rešitvi posreduje le starš istega spola kot je njegov otrok.

 

 

Še ena res odlična devetka.

9/10

 

 

TA 101                                         

________________________________________________________________

 

10.Uporabite definicijo avtonomije ter pojasnite razliko med slednjo in neodvisnostjo 

 

Za Erica Berna je bil tako tretmanski, kot življenjsko eksisistencialni ideal avtonomija. Nikoli? ni podal definicije tega pojma, je pa opisoval avtonomijo, KOT SPOSOBNOST, ALI PONOVNO PRIDOBLJENO SPOSOBNOST ZA SPONTANOST INTIMNOST IN ZAVESTNOST (Berne 1964), za katero se določamo vsak dan posebej in znova-gl poglavje Vzpostavitev avtonomije ki se izkazuje s sproščanjem in/ali obnovitvijo treh zmožnosti –zavestnosti, spontanosti in intimnosti 

Avtonomna oseba se zaveda svojih potreb in potencialov in tudi svojih omejitev. Ne živi v preteklosti skripta. Kot neodvisna je sposobna  življenja v soodvisnosti, ki je eden od pogojev njenega osebnega razvoja.

Da izrazimo naš polni potencial kot odrasle osebe, moramo spremeniti nekatere strategije delovanja v svetu, za katere smo se odločili kot otroci. Ko spoznamo, da te strategije več niso učinkovite in koristne za nas, jih moramo ali lahko poizkusimo zamenjati z novimi, ki bodo delovale izven simbiotične, interpersonalne dinamike in psihodinamike.. V jeziku TA moramo iz skripta, da dosežemo avtonomijo. Orodja TA so namenjena pomoči ljudem, da dosežejo to avtonomijo. Komponente avtonomije so zavedanje, spontanost in sposobnost intimnosti. Avtonomija daje človeku sposobnost, da koristi vse svoje zmožnosti kot odrasla oseba. Zapisano razumljivejše - Transakcijska analiza temelji na prepričanju, da se lahko vsak nauči spoštovati sebe, skrbeti zase, se odločati in izražati svoja čustva, ter sprejemati stvarnost, tudi stvarnost lastne minljivosti.

 

ZAVESTNOST – zavesten človek je v stiku s svojimi željami in pristnimi potrebami in tudi hotenji druge osebe/oseb, in naravo samo. ter z realnostjo kakršna je sedaj in tukaj, kakršna je bila nekoč in če Bog da, tudi s tisto, ki še pride. in ne s takšno kakršno so ga naučili videti, slišati in se predstavljati. Zavestna oseba je eksistencialno  živa, ker ve, kako se počuti, kje je in kdaj.

 

SPONTANOST pomeni, da je človek sposoben  izbirati v celotnem razponu opcij, ki so na voljo za občutenje, razmišljanje in vedenje (OK-Starševska čustva, Odrasla čustva in OK- Otroška čustva). Spontana oseba se na svet odziva neposredno izhajajoč iz dogajanja v sebi. predvsem tistega spontanega. ne da bi izklapljala ali brisala cele dele stvarnosti ali svet reinterpretirala tako, da bi se ujemal s starševskimi in Otrokovimi definicijami osebe definicijami. Spontana oseba je osvobojena  notranje prisile, da ravna sebi ali drugim v škodo. Spontanost pomeni, da se človek lahko svobodno odziva iz kateregakoli od svojih treh neopsihičnih  egostanj.

 

INTIM