Etični kodeks EATE

Velja od julija 2007

Etični Kodeks EATE ima namero služiti kot vodilo nacionalnim organizacijam združenih v EATO in vsakemu posameznemu članu. Ima namen pomagati članom EATE, ki delajo na psihoterapevtskem, svetovalnem, organizacijskem in edukacijskem področju, da ravnajo etično. Vsaka nacionalna organizacija ima nalogo, da ga uskladi in uporabi skladno z lastnim nacionalnim kodeksom.

Nacionalne organizacije pridružene EATI si morajo priskrbeti lastne norme, ki morajo biti skladne z etičnim kodeksom EATE in nacionalno zakonodajo.

Kodeks ima tri poglavja:

prvo poglavje je uvod v Kodeks in izpostavlja osnovne poglede na Etiko.
drugo poglavje je jedro Kodeksa in zajema definicijo temeljnih vrednost in z njimi povezane etične principe.
tretje poglavje je aplikacija vrednost in principov v prakso.

Sekcija I: Splošni okvir o Etiki

1.1. Definicija Etike

1.2. Temeljna izhodišča

1.3. Pristop k etičnemu kodeksu

1.4. Glavni cilji

1.5. Zavezujočost:

1.5.1. za nacionalne organizacije EATE

1.5.2. za člane EATE

Sekcija II. Jedro kodeksa

2.1. Temeljne vrednote

2.2. Temeljni etični principi

2.3. Kazalo po Etičnem kodeksu EATE

Sekcija III. Primeri vrednoti, etičnih principov in vedenj prilagojeni ključnim postavkam tega Etičnega kodeksa EATE:

3.1. Psihoterapija

3.2. Svetovanje

3.3. Edukacija

3.4. Organizacija

Dodatek: Deklaracija o človekovih pravicah

1.Ta Kodeks nadomešča prejšnji Etični kodeks EATE. Ta kodeks je bil izdelav s sodelovanjem strinjanjem in refleksijo Etičnega komiteja EATE: (Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margerethe Podlesch, Ritva Piiroinene, Jacquieline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal podkomite Etičnega komiteja EATE, ki ga sestavlja multi-nacionalna skupina sestavljena iz naslednjih članov; Robin Walford (koordinator), Vladimir Gussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann in še posebej Carla de Nitto s svojimi pomembnimi prispevki.

2.Izraz »praktik« se v tem kodeksu uporablja v odnosu na vse člane EATE, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte in modele za razumevanje in speminjanje posameznika, parov,ali organizacij. Izraz »klient« označuje vsakega uporabnika,pacienta, študenta, skupino ali organizacijo, ki je prejemnik profesionalnih storitev članov EATE.

Sekcija I. Splošni okvir o Etiki

1.1 Nekatere definicije o Etiki

Etika 3, je v svojem najširšem smislu filozofska disciplina, ki proučuje človekova dejanja, ki vključujejo tako moralno namero in človekovo voljo. Etika 4 predspostavlja sposobnost izbiranja kako se vesti. Vključuje sposobnost izbire skladno z lastno predstavo (subjektivna etika) in sposobnost izbora ob upoštevanju predstave drugega (intersubjektivna etika).

Deontologija (profesionalna etika) je veda o moralni obvezi in zavezanosti praktikov, da ravnajo etično.

1.2. Temeljna izhodišča

Obstaja tesna zveza med etiko in prakso 5: Vedenje je lahko etično ali ne, v odvisnosti od tega če vzpodbuja ali ne dobrobit sebe in drugih.
Etika je splošni okvir, ki vodi praktika v zagotavljanju profesionalne storitve in vedno spremlja strokovnosti. Ni omejena le na reševanje težkih in problematičnih situacij.
Etika prepoznava vrednote, ki pomagajo ljudem dojeti svoj potencial človeske bitnosti. Vrednote so podstat etičnim principom kot vodilom za uresničenje vrednot in principov na katerih temeljijo deontološke norme in so vodilo profesionalni praksi.

1.3. Pristop k Etičnemu Kodeksu

Etični kodeks EATE določa temeljne vrednote. Te vrednote ponujajo referentni okvir za informiranje praktika olastnemosebnem in profesionalnem vedenju s ciljem, da podpirajo dobrobit ljudi vključenih v profesionalne odnose. Te vrednote pomagajo izdelavi meril za etično in profesionalno vedenje: vsebuje temeljna izhodišča o vrednotah in z njimi povezana etičnima načela ter jih uporablja kot osnovo za informiranje o etičnosti prakse v vseh poklicih pomoči.

Deontološki kodeks (kodeks profesionalne etike) ponuja niz predpisanih pravil za usmerjanje vedenja praktika za zaščito pravi vsakega uporabnika. Slednja so strogo povezana z nacionalnimi zakoni in so specifična za različne strokovne organe.

Namen Etičnega in deontološkega kodekso je da zajamči človekove pravice in tudi zaščito z nacionalnimi zakoni.

Definicija izhaja iz italijanskega sloverja. Dizionario delle idee, Sansoni 1977,str.392.
V svojem strogem pomenu je Etika istoznačna z moralnostjo . (»Ethos« in Mos« v grščini in latinščini pomeni navado-običaj) in se nanaša na sposobnost samo-presoje z ciljem najti lastno izpolnitev: tako ravnamo etično , ko koristimo svoj potencial in pri tem upoštevamo potrebo po izpolnitvi pri drugi osebi.
Praksa pomeni profesionalni odnos pomoči, ki se odvija, ko se strokovnjak in uporabnik strinjata na jasno dogovorjen način. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti: Psihoterapijo, Svetovanje, Edukacij in Organizacijo; način uporabe je lahko drugačem vendar je smisel isti v vseh področjih.

Zato je v tem Kodeksu poudarek na pomenu zavzemanja jasnih vrednot in etičnih principov s ciljem vzpostavitve okvira za ravnanje v velikem številu situacij, tudi tistih, ki niso posebej opisane v Kodeksu samem.

Takšen pristop prestavlja etično prakso v širši okvir kot ga opredeljuje niz pravil, ki določajo kako se mora ali ne sme ravnati s tem ko ga usmerja k vrednostam in principom, ki vodijo praktika Transakcijske analize. Možne so situacije, ki jih posamezna določila ne predvidevajo ali izziv, ko je potrebna odločitev med principi. V takšnih pogojih je izbor neetičen le če je možno dokazati , da praktik ni ustrezno upošteval vrednot in principov TA.

Vsi podani primeri so podani kot primeri dobre prakse in niso mišljeni kot vzorci za vedenje.

K razumevanju Etike v smislu splošnih vrednot in principov pripomore tudi z upoštevanje kulturnih razlik v skupnosti EATE s tem, ko poziva, da se njegove vsebine smiselno integrirajo v nacionalne deontološke kodekse.

1.4. Glavni cilji

Vzpodbuditi praktikovo zavestnost in razmišljanje o etičnih pojmih (vrednotah in principih in tudi normah in prepovedih) s ciljem vzpostavitve referentnega okvira za analizo človeških situacij.
Dati članom EATE jasen etičen okvir s katerim pridobi praktik merila za svoj izbor moralnih pozicij katere lahko uporabi za osnovo pri analizi posamezne situacije.
Priskrbeti nekaj primerov uporabe etičnih principov, ki izhajajo iz vrednot kar naj praktika vzpodbuja k razumevanje odnosa med obojim in ne k avtomatični prilagoditvi nizu pravil.
Dokakazati nujnost samo-presojanja na način da upoštevamo vrednote in etične principe in ne le pravila in zahtevano vedenje.

1.5. Zavezujočost

Zaradi narave organizacije EATE, združenja združenj, je to poglavje napisano v dveh delih: Prvi del se nanaša na organizacije, drugi pa na posameznike člane EATE, ki so eksplicitno pristali na članstvo v EATI.

1.51. Obveznosti nacionalnih organizacij pridruženih v EATO

Vsaka nacionalna organizacija sprejema ta etični kodeks in je zavezana k:

Uporabi etičnega kodeksa EATE kot osnove za lastni etični kodeks in k integraciji slednjega z drugimi deontološkimi kodeksi v lastni državi v povezavi z področji na katerih delujejo praktiki TA. To vključuje kulturološke posebnosti in upošteva lokalno zakonodajo.
Zagotavlja, da ga vsak član sprejema-podpiše in uporablja v svoji praksi
Skrbi za razreševanje lokalnih situacij ko vedenje posameznega člana ni skladno z nacionalnim kodeksom, Eata kodeksom in državno zakonodajo.
Seznani Etični komite EATE o vsakem nerazrešenem etičnem vprašanju z članom ali organizacijo in prosi za pomoč s ciljem razjasnitve procesa in razrešiteve situacijek.

1.5.2. Obveznosti za člane Nacionalnih organizacij

Vsak posamezni član EATE (običajno kot član nacionalne organizacije) se strinja z etičnim kodeksom EATE in se zavezuje k:

uporabi slednjega kot okvira za svoje etično razmišljanje in refleksijo pri svoji praksi.
upoštevanju deontološkega kodeksa svoje države v svoji specifični stroki
Vsak posameznik je odgovoren za lastno profesionalno vedenje in se zaveda lasnih obvez do skupnosti EATE. Če to vedenje ni skladno z nacionalnim in kodeksom EATE bo postalo predmet presoje nacionalne organizacije - njenega ustreznega telesa, ki bo, če bo to primerno določilo sankcije.

Vsak trener EATE se zavezuje, da bo diskutiral in proučeval ta kodeks v vseh aspektih treninga.

Sekcija II: Jedro Etičnega kodeksa

Etika je disciplina, ki postavlja eksplicitne osnovne vrednote, katere pripomorejo k procesu ozaveščanja ljudi.

Vrednote izhajajo iz bivanjskega (eksistencialističnega) in filozofskega pogleda,, veljajo za vsakogar in prispevajo k dobrobiti sebe in drugih. So univerzalne in odražajo tako kulturne norme kot aspiracije posameznika po samorealizaciji.

Etični principi izhajajo izvrednot in nakazujejo ravnanje, ki udejanja vrednote v profesionalni praksi. Zaradi svoje kulturološke narave jih je potrebno razlagati kulturološko; nekateri principi so lahko udejanjeni na različne načine v različnih kuturah; veljavne so tudi za vsako osebo- neposredno ali posredno, ki je vključena v aktivnost praktika.

V tem poglavju so opredeljene specifične vrednote in etični principi.Te vrednote so bistvene za zdrav človeški razvoj tako oseben kot odnosni in jih lahko smatramo za tememljne človekove pravice. Zato so vrednote opredeljene v tem kodeksu skladne z Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah

Razglašena je bila 10. Decembra 1948 na Generalni skupščini Zdrušenih narodov v Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah.

Etični principi so definirani na kratko. Potrebno jih je udejanjati v praksi ob upoštevanju ljudi, ki na katere se posredno ali neposredno nanašajo. Zato je pri vsakem principu podan seznam možnih vsebin, ki jih je potrebno nasloviti da lahko ravnali etično: klient, sam praktik, študentje, kolegi in širša družbena skupnost.

2.1. Temeljne vrednote

Vrednote pomenijo in nakazujejo kar je temeljno za razvoj in izpolnitev dobrobiti posameznika in so-ljudi. Nanašajo se na naravne zakone, ki pomagajo posamezniku,da se vede spoštljivo do sebe in soljudi. Navedene vrednote so povezane z Človeškimi pravicami so vključene v Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah.

So skladne tudi z eksistencialno in filozofsko dimenzijo Transakcijske analize. Številne vrednote je mogoče exstrapolirati zato ni mogoče podanega seznama razumeti exhaustivno; za člane EATE, so glede na njihove vrste aktivnosti temeljne naslednje:

Spoštovanje človeških bitij ( Vsako človeško bitje je vredno spoštovanja ne glede na spol, socialni status, versko prepričanje, etnično izvornost, fizično ali mentalno zdravje, politično prepričanje, seksualno orientacijo,ipd… )
Samo-opredeljevanje ( Vsak posameznik je svoboden pri izboru svoje lastne prihodnosti, v skladu z nacionalnimi zakoni z dolžnim upoštevanjem spoštovanjem lastnih in pravic drugih; vsaka oseba se lahko uči iz svojega izkustva, da lahko odloča o sebi in pritem upošteva naravo stvarnosti in svobodo drugih ).
Zdravje ( Fizična in mentalna stabilnost je pravica vsake osebe in jo je potrebno aktivno ščititi ).
Varnost ( Vsaka oseba ima potrebo raziskovati in rasti v okolju, ki omogoča občutek varnosti ).
Obojestranskost ( Vsaka oseba glede nato da živi in se razvija v svetu odnosov je v obojestranskem odnosu odgovornosti do dobrobiti drugih, pri tem ko razvija z drugimi so-odvisnost v kateri uspostavlja lastno in varnost drugih ).

Te vrednote so neposredno povezane med seboj in bodo vplivale na TA praktike v njihovi profesionalni praksi.

7 Člen 1,2,3 Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah ) glej prilogo

8 Člen 18,19

9 Člen 24,25

10 Člen 22,23

11 Člen 29

2.2. Temeljni etični principi

Zaradi svoje narave in pomena vrednot v človekov življenju in s ciljemzajamčenja spoštovanja prvic vsake oseb je nujno opredeliti jasna vodila za vedenje, ki je izvedeno iz vredot samih. Etični principi izhajajo iz vrednot in predstavljajo orientacijo o tem kako prakticirati, da bi vzpodbujali dobro bit, razvoj in rast osebe; so pridpisi, ki ponujajo merila za etično vedenje.

V poklicih pomoči morajo etični principi nasloviti več subjektov:

Stranke
Sebe kot praktika
Študente
Kolege
Človeško skupnost

TA praktiki bodo namenili pozornost vsaki vrednoti in iz nje izhajajočim principom in se samo-ocenjevali s ciljem izbire vedenja v vsakem od navedenih odnosov. Praktik bo analiziral vsako situacijo z ozirom na vpliv etičnih principon na prakso in izbral vedenja tako da bo upošteval večje število faktorjev: sebe, klienta, okolje… .

Z uporabo vrednot kot izhodišča je možno opredeliti etične principe. Glavni med njimi so:

spoštovanje
priznavanje pristojnosti
odgovornost
zavzetost v odnosu

Po kratkih definicijah je podan seznam točk za naslavljanje. To bo omogočilo praktiku oceno situacije in odgovornosti za svoje izbore. Tu so primeri dobre prakse, ki so bili zrazviti na osnovah etičnih principov,ki naj vzpodbujajo praktika k samospraševanju o načinu prevajanja principov v prakso; seznam ni izključujoč in vsak praktik bo našel svoj odgovor z odzirom na pet nakazanih ciljev. To bo pomagalo praktiku razjasniti razloge za lastno vedenje.

Spoštovanje do vsake osebe kot človeško bitje neglede na specifične lastnosti ali kvalitete.

- odnos do klienta: praktik v celoti upošteva in poizkusi razumeti individualni pogled posameznika. Pomagali bodo osebi k skladnosti njegove lastne perspektive. Praktik, bo ponudil svoje najboljše storitve klientu. Praktik zagotovi varno in profesionalno okolje in zavedajoč se moči svoje pozicije bo pazljiv do ustvarjanja odnosa zaupanja in se izogibal vsaki situaciji izkoriščanja, do kogarkoli.

– odnos do sebe; praktik bo upošteval lastno perspektivo/težavo/preferenco, in se obrnil na druge kompetentne kolege vsakega klienta ali situacijo, s katero se sami niso sposobni ali pripravljeni soočiti, ipd.

-odnos s študenti: Trener se zavedajoč razvojne stopnje učenja v kateri se študenti nahajajo, zagotavlja ustrezno podporo, priskrbi ustrezne učne vire in izhaja iz lastenega poučevalnega stila s ciljem uskladitve z učnimi potrebami študentov.

-odnos do kolegov Praktik ohranja zavest o profesionalizmu kolegov in ko ima pomisleke, jih usmeri neposredno na kolega. Po tem, ko je slišal na odgovori bo naredil neodvisno mnenje od zadevi ipd.

-do skupnosti: praktik upoštev specifično kulturo in ne vsiljuje lastnih vrednot čez slednjoipd.

Priznavanje moči, ki poudarja pomen in vzpodbuja rast vsake osebe

- v odnosu do klienta:

praktik se zavezuje k delovnemu odnosu s ciljem razvijanja zavesti klienta o lastnem ponosu, odgovornosti in pravicah; ipd

- v odnosu do sebe;

praktik vzdržuje stalno edukacijo v svojem polju specializacije s ciljem razširitve lastnega seznanja in osebne rasti

- v odnosu do študentov

praktiki vrednotijo stopnjo kompetentnosti svojih študentov in jih usposabljajo za razvijanje svojih potencialov, osebne rasti in dobrobiti.

- -odnos do kolegov:

praktiki spoštujejo prispevke kolegov in ustvarjajo priložnosti za razširitev njihovega profesionalizma, iščejo priložnosti za izmenjavo competenc namesto, da so ljubosumni na njihova odkritja ipd.

- Odnos do skupnosti:

Praktik razmišlja v okvirih širše dobrobiti skupnosti enako kot o dobrobiti posameznika.

3. Zaščita vsebuje psihično, mentalno in drugo skrb zase in za druge,
upoštevajoč edinstvenost in vrednost vsakega posameznika.

Praktiki v odnosu do stranke:

nudijo strankam ustrezne storitve tako, da jim zagotavljajo varno delovno okolje ( zaupnost, psihično varnost, pridobijo odobritev oz. soglasje za visoko rizične postopke).
ohranjajo zavest o škodljivih/uničevalnih nagnenjih stranke.
ne sklepajo ali ohranjajo poklicnih pogodb, ki jih lahko ogrozijo njihove druge aktivnosti ali odnosi.

G(12)Vzdržujejo zaupnost tudi potem, ko je terapevtski odnos že zaključen, itd.

Praktiki v odnosu do sebe:

skrbijo za lastne vrednote in učni proces.
ko so v situacijah, ki v sebujejo navskrižje z njimi samimi ali zahtevajo višjo stopnjo sposobnosti, zavrnejo delo.
skrbijo za lastno varnost in zaključijo odnos s stranko, če izkusijo fizično ali mentalno stanje, ki oslabi njihovo učinkovitost in sposobnosti, itd.

Praktiki v odnosu s študenti:

spodbujajo študente k prepoznavanju lastnih prednosti in meja z namenom, da bi zaščitili sebe in stranke pred neustreznimi posegi.
spodbujajo študente k osebni in poslovni rasti, motrijo njihov osebni slog in naslavljajo osebne izzive, ki motijo varnost drugih in njih samih, itd.

Praktiki so se v odnosu do kolegov:

pripravljeni soočiti s škodljivimi, neugodnimi, kršilnimi izjavami ali aktivnostmi, itd.

Praktiki v odnosu do skupnosti:

strankam nudijo storitve, ki so v skladu z obstoječimi zakoni države, itd.

Odgovornost vsebuje upoštevanje posledic lastnih aktivnosti kot stranke, študenta, terapevta, supervizorja, svetovalca, itd.

Praktiki v odnosu do stranke:

sklepajo jasne pogodbe.
kadar stranka ni pripravljena delovati avtonomno - neodvisno in odgovorno, razrešijo poslovni odnos.
na noben način ne izkoriščajo strank.
delujejo tako, da ne povzročajo škode strankam namenoma ali premišljeno, itd..

Praktiki v odnosu do sebe:

upoštevajo vpliv svojega položaja na stranke in so skrbni na način, ki odgovarja strankam tako, da pospešujejo dobrobit in prekinitev zlorab, itd..

Praktiki v odnosu s študenti:

se zavedajo učnih potreb svojih študentov in jim zagotavljajo potrebna orodja in informacije za učenje.
če študent ni pripravljen spremeniti neetično situacijo ga soočijo z odnosom in se odločijo za določen etičen potek aktivnosti, itd..

Praktiki v odnosu do kolegov:

sprejmejo odgovornost za soočenje s kolegom pri katerem so zaznali resen razlog zaradi katerega verjamejo, da deluje na neetičen način, in s pomanjkanjem odločnosti, ter prijavijo tega kolega primernemu etičnemu organu, itd..

Praktiki so v odnosu do skupnosti:

poslovno odgovorni in zavzeti za psihološko in fizično zdravje ljudi, itd..

Obveza v odnosu pomeni razvijanje naravnega interesa za dobrobit naših strank.

Praktiki so v odnosu do strank:

skrbni pri sprejemanju medosebnega sveta posameznika in pri premisleku o svojem vplivu nanj, itd..

Praktiki v odnosu s študenti:

učijo študente preučevanja medosebnega sveta njihovih strank, itd..

Praktiki se v odnosu do kolegov:

vključijo v konference, itd., delijo svoje prispevke, itd..

Praktiki so v odnosu do življenja v svoji skupnosti:

zavestni in aktivni.

Etični principi usposabljajo praktike za vrednotenje različnih situacij in jim pomagajo pri sprejemanju ustreznih etičnih odločitev. Možno je, da bodo vključeni tudi v situacije pri katerih ne bo možno uskladiti vseh u porabnih principov; ob tovrstni težavi bodo potrebovali vpogled v svojstvenost situacij ob katerih bodo premislili o različnih perspektivah in razlagah za svoje odločitve.

3.3.1. Vodič in delovni pripomoček za etično prakso

TA praktik upošteva osnovne vrednote, ki temeljijo na neodtuljivih človeških pravicah in na različnih področjih uporablja sorodne etične principe. Na različnih področjih so ustrezna različna vedenja. Nacionalna zveza napotuje k specifičnim vodilom ob upoštevanju zakonov in kulture posamezne države.

Dostojanstvo človeškega bitja
Samoopredelitev
Zdravje
Varnost
Vzajemnost/medsebojnost
Osnovne vrednote

3.2. Primeri vrednot, etičnih principov in vedenja uporabnih v ključnih točkah tega EATA etičnega kodeksa

3.2.1. Primer iz izobraževanja

1. Primer

Situacija nastane pri študentki prvega letnika, ki je zelo navdušena nad TA, vendar nima veliko znanj o teoriji ali njeni uporabi. Pove nam, da namerava svojim sodelavcem ponuditi seminar TA in praktične vaje.

Obravnava situacije

Najprej raziščemo situacijo s študentko in izrazimo spoštovanje za njeno navdušenje in željo za uporabo TA. Nato jo prosimo, da razmisli o svojih lastnih sposobnostih za izvedbo seminarja in za vpliv, ki ga bo imel seminar na njene sodelavce. Povezave z etičnimi principi: S to raziskavo uporabimo etične principe:

Spoštovanje:
- do študentke – njene avtonomije in njenih sposobnosti
  razmišljanja.
- do trenerja – njegove skrbnosti in vloge.
- do okolja – skupnosti TA, OK – OK filozofije.
Pooblaščanje:
- do študentke – jasnost v povezavi z njenimi sposobnostmi, poudarek njenih moči in omejitev, samo ocenitev.
- do trenerja – urjenje odgovornosti kot učitelja.
Zaščita
- študentke – zaščita študentke pred pretiravanjem sposobnosti in škodljivimi izidi.
- drugih – zaščita udeležencev pred škodljivimi izidi.
- trenerja – zaščita njegovega poslovnega ugleda.
- poklica in TA – zaščita filozofije TA in dobrega imena terapije.
Odgovornost
- do študentke – dvig zavedanja o odgovornosti pri uporabi TA in za posledice.
- do trenerja – moja vloga trenerja je jasna, skrbim za meje.
- do okolja – za poklicne standarde TA.
Obveza v razmerjih
- do študentke – zaupanje študentki, da bo ustrezno uredila
  dogovorjene dejavnosti.
- do trenerja – pokazati verodostojnost trenerja.
- do okolja – sprejeti vlogo in poklicne standarde TA skupnosti in poskrbeti za udeležence na seminarju študentke.

Izid

V tem primeru preiskava lahko vodi v uspešne posledice. Študentka se zaveda svojih odgovornosti in omejitev in deluje na ustrezen način. Možno je, da bi bilo potrebno več soočenja in drugačnega osredotočanja na povezave z etičnimi principi ( zaščita udeležencev študentkinega seminarja, obveze v razmerjih – sprejemanje jasnega položaja v vlogi trenerja.)

3.2.2. Primer iz psihoterapije

Stranka je bila 1 leto vključena v terapijo. Ima problematično mejno diagnozo in se želi vključiti v psihoterapevtsko skupino. Terapevt misli, da bi bila vključitev lahko škodljiva zanjo in za skupino.

Ustrezno ravnanje terapevta

Terapevt se dogovori s stranko, da se bosta na dveh individualnih terapijah pogovorila o predlogu vključitve v skupino. Pogovor bo osredotočen na vprašanja:

Kaj bi bilo težko za stranko v skupini?
Kako se zaveda svojih težav in kako je odprta in sposobna sprejeti podporo in/ali soočenje s člani skupine?
Kako bi lahko njeno vedenje vplivalo na člane skupine in kašne bi bile posledice?

Terapevt se odloči tudi za supervizijo in skrben pregled diagnoze.

Povezava z etičnimi principi: Na ta način terapevt spoštuje etične principe. (Prednosti se lahko razlikujejo, možnih je več povezav.):

Spoštovanje:

Do stranke – njenih sposobnosti razmišljanja, avtonomije, samoopredelitve, zdravja in varnosti.
Do terapevta – svojih dvomov, svoje vloge in odgovornosti kot terapevta.
Do okolja – spoštovanje želja in osebnega razvoja članov skupine.

Pooblaščanje:

Stranke – podeljena razmišljanja so lahko ustvarjalen proces za stranko in ji lahko pomagajo pri prevzemu odgovornosti za svoje vedenje in svoja čustva.
Terapevta – terapevt prevzame odgovornost in stranki ponudi strokovno mnenje, ter poskrbi za povečanje svojega poslovnega znanja.

Zaščita:

Stranka je zavarovana z jasnostjo, odprtostjo, strokovnim znanjem in podporo terapevta.
Terapevt z upadanjem možnosti za uporniško reakcijo stranke in pridobitvijo mnenja supervizorja doseže zmanjšanje škode.
Okolja – terapevt nazorno prikaže zavedanje procesa skupine in patologije ter osebnega razvoja članov skupine.

Odgovornost:

Do stranke – z dviganjem zavedanja njene odgovornosti za svoje vedenje in čustva.
Terpevta do sebe – z zaščitniško in strokovno vlogo ter zaradi vključitve supervizorja skrbi za stranko in skupino.

Obveza v odnosih:

Do stranke – terapevt resno obravnava željo stranke in sočasno tudi njene meje, ki so posledice njene patologije.
Terapevt so sebe - terapevt resno obravnava strankine predloge in želje in mu je sočasno jasno kakšne so njene meje. Resno obravnava tudi svoje dvome, ki temeljijo na njegovih izkušnjah s stranko in na lastnem strokovnem znanju.
Do okolja:
- za člane skupine: člani so vključeni v razmišljanja.
- za kolege:s prošnjo za pomoč in supervizijo.

Možen rezultat

Možno bi bilo, da se bosta v dveh terapijah tako stranka kot terapevt odločila, da se stranka lahko vključi v skupino dvakrat ali trikrat. Zatem pa skupaj s člani skupine raziskala ali stranka lahko ostane v skupini.

V tej točki je potrebno skleniti jasen dogovor s stranko in člani skupine. Potrebno je, da terapevt soglaša z dogovorom in poveže dogovor z etičnimi principi.

Drug možen rezultat bi bil, da bi terapevt sprejel odločitev, da stranko ne bo vključil v skupino. V tem primeru, bi se osredotočil predvsem na etična principa zaščite in odgovornosti.

Dodatek: Členi Splošne deklaracije o človekovih pravicah v povezavi s temeljnimi vrednotami:

1. Člen

Vsa človeška bitja so ob rojstvu svobodna in enakopravna v dostojanstvu in pravicah. So obdarjena z razumom in zavestjo in naj bi delovala drug do drugega v duhu bratstva.

2. Člen

Vsakdo ima pravico do vseh pravic in svoboščin, ki so navedene v tej Deklaraciji. Brez kakršnihkoli razlik kot so rasa, barva, spol, jezik, vera, politično ali drugo mnenje, nacionalno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali drug status. Poleg tega, ne sme biti razlikovanja na osnovi političnih, pravnih ali mednarodnih statusov držav ali ozemlja, ki ji oseba pripada, če je neodvisna, zaupanje, ne samostojna ali pod drugimi omejitvami suverenosti.

3.Člen

Vsakdo ima pravico do življenja in varnosti.

18.Člen

Vsakdo ima pravico do mišljenja, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo za spremembo vere ali prepričanja in svobodo izražanja svoje vero ali prepričanje pri učenju, delu, čaščenju in obredih sam ali v skupnosti z drugimi, v javnosti ali osebno.

19.Člen

Vsakdo ima pravico do svobode nazora in izražanja: ta pravica vključuje svobodo zadržanja nazora brez vmešavanja in iskanja, sprejemanja, podelitve informacij in idej preko medijev ne glede na meje.

22.Člen

Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in je skozi narodne dosežke in mednarodno sodelovanje ter v skladu z organizacijo in viri vsake države, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, nujno potrebnimi za dostojanstvo in svoboden razvoj, opravičen do njene uresničitve,

23.Člen

1)Vsakdo ima pravico do dela, do svobodne izbire zaposlitve, do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev za delo in za zaščito pred nezaposlenostjo.

2)Vsakdo, brez razlikovanja, ima pravico biti enako plačan za enako delo.

3) Vsak, ki dela ima pravico do pravičnega in ugodnega plačila za preskrbo in človeško dostojanstvo sebe in svoje družine in, če je potrebno, tudi do dodatkov zagotovljenih z drugimi načini socialne zaščite.

4) Vsak ima zaradi zaščite svojih interesov pravico do ustanovitve in sodelovanja v združenjih.

24.Člen

Vsakdo ima pravico do počitka in prostosti, vključno z razumnimi omejitvami delovnega časa in plačanega dopusta.

25.Člen

1)Vsak ima pravico do življenjskega standarda za zdravje in dobrobit sebe in svoje družine, vključno s hrano, obleko, bivališčem, medicinsko oskrbo, potrebnimi socialnimi storitvami in pravico do zaščite v primeru nezaposlenosti, bolezni, nezmožnosti, vdovstva, starosti in drugega pomanjkanja v okoliščinah, ki so nad njegovo kontrolo.

2) S posebno upravičenostjo do skrbnosti in pomoči v obdobju materinstva in otroštva. Vsi otroci rojeni v ali izven zakona morajo uživati enako socialno zaščito.

29,Člen

1) Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti v kateri je možen svoboden in celovit razvoj njegove osebnosti.

2) Vsakdo naj bo pri izvrševanju pravic in svoboščin omejen samo toliko kot je določeno z zakoni izključno zaradi varnosti, priznanja in spoštovanja pravic in svoboščin drugih in zaradi skladnosti z moralnostjo, javnim redom in splošno blaginjo v demokratični družbi.

3) Te pravice in svoboščine ne smejo biti v nobenem primeru v nasprotju z nameni in principi Združenih narodov.

1) Ta kodeks nadomešča predhodnji EATA Codes of Etics. Kodeks je nastal v sodelovanju, soglasju in premisleku EATA Etičnega komiteja( Barbara Classen,Brigitte Evrard, Margarethe Podlesch, Ritva Piiroinen, Jacqueline Dossenbach, Valentin Lapanja Furlan). Glavno vsebino kodeksa je izdelal pod-komite eatinega etičnega komiteja, ki ga je sestavljal mednarodna skupina sestavljena iz članov:Robin Walford (Co-ord.), Vladimir Goussakowski, Claude-Marie Dupin, Sabine Goessmann, in posebno Carla de Nitto, ki je zelo pomembno prispevala k nastanku kodeksa.

2) Izraz praktik se nanaša na vse EATA člane, ki uporabljajo TA in/ali druge koncepte kot model za razumevanje in spremembo posameznikov, parov, skupin ali organizacij. Beseda stranka pomeni vsakega uporabnika, pacienta, študenta, skupino ali posameznika, ki sprejema poslovne storitve članov EATE.

3) Definicija izvira iz italjanskega slovarja, Dizionario delle Idee, Sansoni, 1977,stran 392.

4) Natančen pomen etike je, da je etika sinonim za moralnost („Etos“ in „Mos“ v grščini in latinščini pomeni običaje, navade) in se nanaša na sposobnost za samoizpraševanje oz. samopregledovanje z namenom najti izpolnitev: etično se vedemo kadar izpolnjujemo svoj potencial in prispevamo k izpolnitvi drugih.

5) Praksa pomeni poslovni odnos pomoči, ki se zgodi kadar praktik in uporabnik soglašata z jasnim dogovorom. To se nanaša na vsa štiri področja specialnosti; psihoterapije, svetovanja, izobraževanja in organizacije; uporaba je lahko različna, toda temelj je isti na vseh področjih.

6) Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila 10. Decembra 1948 v univerzalni Deklaraciji človekovih pravic.

7) Glej dodatek: 1,2,3 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.

8) Glej dodatek: 18,19 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.

9) Glej dodatek: 24, 25 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.

10) Glej dodatek: 22, 23 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.

11) Glej dodatek: 29 člen univerzalne deklaracije človekovih pravic.

12) Zapisi v oklepaju, ki se nanašajo na prejšnji EATA etični kodeks.